Uvod v pravopis in pravorečje

Pravopis je tvoj vodič za pravilno pisanje – določa, kdaj uporabiti veliko začetnico, kje postaviti vejico in kako pisati besede. Pravorečje pa skrbi za pravilno izgovarjavo v knjižnem jeziku.

Oba sta ključna za uspeh pri vseh predmetih, ne samo pri slovenščini. Pravilno pisanje ti bo pomagalo pri pisanju esejev, pravorečje pa pri predstavitvah in govornih nastopih.

Pravopis (ortografija) temelji na Slovenskem pravopisu in določa rabo črk, velike začetnice ter ločil. Pravorečje (ortoepija) pa ureja pravilno izgovarjavo glasov in naglase besed.

Nasvet: Obvladovanje pravopisa in pravorečja ti bo dvignilo ocene pri vseh predmetih, kjer moraš pisati ali govoriti!

Pisanje velike začetnice

Velika začetnica je pogosto vir napak, zato pozorno! Osnovno pravilo: vsaka poved se začne z veliko, vsa lastna imena pa tudi.

Imena bitij: Ana Novak, pes Rex, Prešeren. Zemljepisna imena: Pri naselbinskih (Ljubljana, Kamnik pod Krimom) pišeš vse besede z veliko, razen predlogov. Pri nenaselbinskih (Julijske Alpe, reka Sava) samo prvo besedo.

Ustanove in organizacije: Gimnazija Vič, Cankarjev dom, Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj. Naslovi del: Na klancu, Cvetje v jeseni – samo prva beseda z veliko.

Prazniki so posebni: novo leto, božič, dan upora proti okupatorju – spet samo prva beseda. Pozor na razliko: Slovenec (pripadnik naroda) vs. slovenski (pridevnik).

Ključno: Vedno razlikuj med lastnim imenom (Slovenija) in vrstnim pojmom (slovenski)!

Raba vejic v priredno zloženih povedih

Vejica je tvoj največji izziv, a z razumevanjem vzorcev postane preprosta. V priredno zloženih povedih povezuješ enakovredne stavke z različnimi vezniki.

Vezalno priredje (in, ter, pa): Vejice NI! "Odšel je v trgovino in kupil kruh." Ločno priredje (ali, bodisi): Tudi brez vejice. "Boš pil kavo ali čaj?"

Protivno priredje (ampak, toda, pa, a): VEDNO vejica pred veznikom! "Učil se je, a izpita ni naredil." Vzročno (saj, kajti) in posledično priredje (zato, torej): Prav tako vedno vejica.

Stopnjevalno priredje (ne samo – ampak tudi): Vejico postaviš pred drugi del veznika. "Ne samo da je priden, ampak je tudi pameten."

Pomni: Protivni, vzročni in posledični vezniki vedno zahtevajo vejico!

Raba vejic v podredno zloženih povedih

Podredje pomeni, da povezuješ glavni stavek z odvisnim. Pravilo je enostavno: VEDNO postaviš vejico, ne glede na vrstni red stavkov.

Ko je glavni stavek prvi: "Povedal mi je, da bo prišel." Vejica pride pred veznik (da, ker, ko, če, ki). Ko je odvisni stavek prvi: "Ko je prišel domov, je pojedel kosilo." Vejico postaviš na konec odvisnika.

Vrinjeni stavki so posebni – ločiš jih z vejicama z obeh strani. "Moj prijatelj Mark, ki živi v Novem mestu, rad bere knjige." Tudi polstavke (brez osebne glagolske oblike) ločuješ z vejico: "Pojejoč pesem, je hodil po cesti."

Pozor na kombinacije! Če imaš vrinjeni stavek pred veznikom "in", vejico postaviš: "Odšel je od doma, čeprav je deževalo, in pozabil je dežnik."

Nasvet: Pri podredju si vedno predstavljaj, kje se en stavek konča in drugi začne!

Pravorečje in knjižni izgovor

Pravorečje je tvoja prednost pri ustnih nastopih in predstavitvah. Knjižni izgovor je nevtralen in razumljiv po vsej Sloveniji, zato ga potrebuješ za javno nastopanje.

Naglasna znamenja ti pomagajo razumeti pravilno izgovarjavo: ostrovec (') označuje dolg, ozek samoglasnik (míza), krativec (`) kratek, širok samoglasnik (bràt), strešica ^ dolg, širok samoglasnik (sônce).

Pogoste napake, ki jih moraš poznati: črko L na koncu besede ali pred soglasnikom izgovarjaš kot [u] → "bil" = "biu", "jabolko" = "jabouko". Podobno V pred soglasnikom → "prav" = "prau", "siv" = "siu".

Izogibaj se narečnim značilnostim – v knjižnem jeziku govoriš "bela kava", ne "belo kavo".

Praktično: Vadenje zbornega izgovora ti bo pomagalo pri vseh ustnih ocenjevanjih!